“Po Novem letu bom shujšala!”…Tovrstne zaobljube slišimo večkrat. Koliko delujejo posamezni specialni dogodki ali datumi na vas, sami najbolj veste. Običajno gre za to, da se osredotočimo na neko obdobje, ko bomo hujšale, ko pa to obdobje mine, se največkrat zredimo nazaj.
Zato bi bilo bolje, če bi govorile o spremembi, ki jo bomo vnesle trajno. Lahko si postavimo nekakšne mejnike, če nam bodo ti dobro služili. Predvsem moramo vedeti, kaj bomo počele tiste dni »potem«.
Motivacija je ključna
Iz lastnih izkušenj vem, da se je težko motivirati za spremembo. Morda vam pride prav primerjava s športniki. Njihova sezona je običajno posejana s številnimi tekmovanji. Z mislimi so na teh tekmovanjih, vizualizirajo same sebe, kako stojijo na zmagovalnih stopničkah ali kako jim okoli vratu natikajo medaljo. Takšne misli jih navdihujejo in motivirajo, da trenirajo lažlje, dlje, bolj motivirano. Kaj lahko motivira vas? Upam, da ne le kriza in bolezen!
Počasi se daleč pride
Ne postavljajmo si previsokih ciljev z roki v daljni prihodnosti. Postavimo si dnevne, tedenske, mesečne cilje, ki nam bodo pomagali priti do dolgoročnejših ciljev. Npr. začnimo s ciljem »vsak dan bom prehodila 30 minut«. V dnevih, ki sledijo, bom cilj preoblikovala v »vsak dan bom v 30 minutah prehodila malce daljšo pot« ali pa »vsak dan bom hodila 5 minut več kot prejšnji dan«. Na ta način pridemo do »maratona«.
Ne postavimo si ciljev, da bi na kratek rok veliko shujšale. Vprašajmo se: koliko sem tehtala, ko sem se dobro počutila. To je dobro izhodišče.
In vsak cilj, ki ga dosežemo, proslavimo in se nagradimo, tako za majhne zmage kot velike.
Ali naj se tehtam vsak dan?
Sem zagovornik vsakodnevnega tehtanja. Za vsak manjši odstop od pričakovane številke še ni treba narediti panike, kajti če smo dosledni in si na majhen kos papirja rišemo enostaven graf, lahko sledimo trendu. Ta je pomemben.
Teža je pomemben indikator in cilj, ki vpliva na naše zdravje in počutje. V prvi vrsti gre za naše prehranjevalne navade, pa tudi fizično aktivnost. Če se bomo vsak dan zjutraj stehtale, bo številka, ki jo bomo videle na tehtnici podzavestno nekoliko vplivala na naše kasnejše dnevne odločitve glede izbora hrane in morda tudi gibanja.
Če se tehtamo tedensko ali celo mesečno, je to kot bi vrteli kolo sreče. Morda bomo »zadeli« ali pa »pogoreli«.
Ko se tehtamo, ugotovimo, da je številka spremenljiva in da ni zabetonirana v skalo.
Za nadzor nad težo je pomembno, da se naučimo širšega seta veščin: obvladovanja stresa, aktivnega življenjskega stila, realističnega postavljanja ciljev, itd.
Diete delujejo kratkoročno. Prehranski načrt mora biti realističen v kontekstu našega življenjskega stila.
Večina ljudi se ne redi zato, ker ne bi razumeli, kaj morajo početi; večina ljudi se redi, ker ne delajo tega, kar vedo, da bi morali. V njihovem življenju so ovire, ki jih morajo premagati.
Spremembe, ki jih moramo narediti glede prehrane niso komplicirane: zmanjšati porcije, jesti več zelenjave, sadja, zmanjšati maščobe, predvsem nezdrave, izbirati bolj zdrave beljakovine in ogljikove hidrate.
Kar se tiče gibanja, ni treba, da gremo vsi tečt ali kolesarit po več deset kilometrov. Če gremo vsak dan pol ure malce hitreje hodit, tako da se telo malce segreje in srce pospeši, smo naredili ogromno! Poiščimo načine, ki so nam všeč. Ne silimo se k športom, ki jih ne maramo.
Če vas zanima zdrava prehrana, vabljeni tudi na mojo stran:
www.hranaza.me
Podobne objave:












